Otroci imajo radi gasilce. Marsikateri starš je prostovoljen gasilec in to otroci s ponosom povedo. Gasilci so junaki, ravno tako policisti in reševalci.
V mesecu oktobru smo spoznavali poklice, ki so povezani s pomočjo in reševanjem. Nesreče se dogajajo in otrokom želimo podati informacije, ki so v takih situacijah pomembne. Kaj storiti, koga poklicati, kaj povedati. Otroci se največ naučijo, kadar so motivirani in aktivni. V vrtcu je pomembno, da jim nudimo spodbudno okolje ter dovolj časa za raziskovanje in igro.
Igrali smo se gasilce. Premagovali smo različne ovire in prepreke. Reševali smo in pomagali. Nekateri primeri so bili zelo resni. Zunaj smo pripravili gasilski poligon in gasilsko postajo, kjer so bili v službi poklicni gasilci. Igra je bila dolgotrajna in doživeta.
Spoznavanje gasilcev se je nadaljevalo z obiskom gasilskega doma v Orehovici. Gasilca Mitja in Ines sta nam pokazala in predstavila opremo, ki jo uporabljajo gasilci, dovolila sta, da smo sedli v gasilsko vozilo ter se preizkusili v ciljanju tarče. Mitja je povedal, da morajo biti gasilci zelo močni, ker so cevi, ki so napolnjene z vodo zelo težke. Poudaril je tudi, da se otroci gasilcev, kot tudi policistov in reševalcev, ne smejo nikoli bati in morajo vedeti, da jim bodo vedno pomagali, če bodo kdaj v težavah.
Poslovili smo se z gasilskim pozdravom, ki je: Na pomoč!
…pa še ena anekdota…
Otroke sem vprašala, kaj bi storili, če bi zagledali majhen ogenj. Vprašala sem ali bi bili tiho ali bi poklicali koga na pomoč zelo glasno. Pa pravi deklica, da bi bili čisto tiho. Me je presenetil odgovor (hotela sem povedati, da kadar zagledajo nevarnost morajo zelo na glas klicati na pomoč, da jih kdo sliši) in vprašam, kako to. Pa odgovori:” Če je ogenj, je dim in takrat si moraš pokriti usta in se splaziti ven. Če boš kričal, bo šel dim v tebe in se boš zastrupil.”
No, saj pravim, da otroci veliko vedo.
