Gorjanski škrati smo v novembru raziskovali in odkrivali skrivnosti nastanka kruha.
Ugotovili smo, da se vse skupaj začne z drobcenimi zrni, ki jih kmetje posejejo na njive. Na sprehodih smo opazovali okolico in prepoznali njive, kjer že raste žito. V igralnici smo si uredili kotiček za raziskovanje, ki smo ga zapolnili z različnimi vrstami semen. Imeli smo pšenico, ječmen, piro, riž, proso, ajdo, koruzo. Semena smo gledali pod lupo, jih presipavali, jih tehtali, primerjali med seboj in jih poimenovali. Ogledali smo si mletje in videli, kako iz žita nastane moka. Pogovarjali smo se o tem, koliko mlinov je bilo včasih v vasi in poslušali zgodbe o mlinih, kruhu, peki. Na sprehodih smo iskali morebitne še ohranjene mline, vendar smo naleteli samo na kolo, ki je nekoč poganjalo žago. Spoznali smo tudi pesmi o kruhu in ples Ob bistrem potočku je mlin, ki so ga otroci vzljubili. Naučili smo se Pesem o kruhu ter si izmislili koreografijo, da smo popestrili petje. Naredili smo slano testo in iz njega izdelovali prave mojstrovine, nato pa smo se lotili še kruha. S skupnimi močmi in sodelovanjem smo spekli hlebec, ki smo ga jedli za malico ter ga ponudili tudi staršem. Naj povemo, da ga ni ostalo prav nič za naslednji dan. To pomeni, da je bil res dober.
Prišlo je vabilo DKŠ za sodelovanje in ocenjevanje potic v Šentjerneju in z navdušenjem smo se odzvali. Spekli bomo potico.
Poiskali smo preverjen recept, pripravili potrebne sestavine ter se lotili dela. Prejšnji dan smo mleli orehe, česar so se otroci lotili z velikim veseljem. Naslednji dan smo pripravili potico. Prav nihče ni pozabil predpasnika. Tehtali smo, mešali, okušali, miksali, opazovali vzhajanje, spoznavali nastajanje snega iz beljakov, se čudili. Umesili smo testo, pripravili nadev in ga nanašali na testo. Opazovali smo zavijanje ter prebodli potico. To se naredi zato, da se prepreči nastajanje luknje v potici. Na obeh straneh smo odrezali koščka, ki smo ju takoj spekli, da smo lahko okusili, kakšna je potica. Ta čas je bila pečica dovolj segreta, testo ravno prav vzhajano, da smo ga dali peči. Oo, kako je dišalo po našem vrtcu. V petek je bilo ocenjevanje. Zvedeli smo, da je naša potica dobila zlato priznanje.
V nedeljo nas je čakala podelitev in nastop na prireditvi. Otroci so bili polni pričakovanj. Nastopiti na velikem odru kulturnega centra ni kar tako. Zapeli smo Pesem o kruhu, ki smo jo vzljubili, ko smo jo prepevali v vrtcu. Na kitari nas je spremljal Žigov ati. Otroci so s svojo prisrčnostjo navdušili obiskovalce in popestrili prireditev.
Veseli smo, da so otroci dobili izkušnje in nova spoznanja. Spoznali smo, kako so pomembni ljudje v verigi od zrna do kruha. Z lastno aktivnostjo in doživetjem se bodo te informacije vtisnile v njihov spomin in srce. Spoštovali bodo tradicijo, vrednote in človekovo delo.
PESMICA O KRUHU ( Vida Brest)
Mamica bi kruhek pekla,
toda moke ni.
Teci, teci, mlinu reci,
žita naj zdrobi.
“Rad bi zlato mlel ti žito”,
mlinček ropota.
Teci, teci, njivi reci,
naj pšenice da!
Dala njiva bi pšenico,
toda zrela ni.
Teci, teci, soncu reci,
naj jo dozori!
Sonce žito dozorilo,
mlinček ga drobi,
oj že kruhek,
dobri kruhek
iz peči diši!
