Obrača se Zemlja, obrača se nebo. Obračajo se dnevi, končno se je obrnilo tudi leto in Kozlički smo šli na nebo vprašat, kaj nam zvezde povedo.
Ker morajo biti astronavti v zelo dobri telesni kondiciji, smo urili svoje spretnosti z žogo, jo metali, lovili, zadevali koše, odbijali viseče balone in se vrteli kot naš planet. Vzdržljivost smo nabirali na sprehodih in s tekom na šolskem stadionu. Telesno moč in gibljivost smo pridobili z vajami na terapevtski žogi in z vesoljsko jogo: stojimo trdno in vzravnano, z rokami naredimo špičko nad glavo, eno nogo pokrčimo ob drugo, da s kolenom naredimo krilo rakete, se vkrcamo … 5, 4, 3, 2, 1, 0 … in raketa že leti!
Ho, ho, kaj vse je videti! Cel kup barvnih planetov, ki smo jih upodobili z barvo in brivsko peno, in zvezd, ki smo jih s kredo in ravno črto povezali v ozvezdja. V vesolju je še mnogo drugih predmetov, ki lebdijo v praznem prostoru kakor milni mehurčki, ki smo jih veselo pihali in lovili mali Kozlički. V prostem času smo astronavti vrgli partijo igre Spomin z vesoljskimi motivi, pobrskali po naši astronavtski knjižnici, se igrali gibalno igro Dan–noč in si ogledali risanko z vesoljsko vsebino.
Po napornem dnevu se vsakemu pravemu astronavtu prileže dobra sadna vesoljska malica v obliki rakete in pošten počitek, v katerega ga zaziblje pravljica Zvezdica Zaspanka.
Aha. In kaj pravijo zvezde? Pravijo, da bodo na naši strani. Pravijo, da smo tudi sami zvezde. Drobne zvezde na začetku svoje moči, vendar že sedaj sijemo svetlo, sijemo toplo in vsem, ki boste v naši bližini, vedno bo lepo.
TAKO SMO SE V JANUARJU IMELI OTROCI IN VZGOJITELJICE IZ SKUPINE KOZLIČKI ( otroci 2–3 LET).
Besedilo: Neja Antončič
Foto: Sneška Palec
